jêk m, mest. u jéku, mn. jékovi, jȅkovi, jêci
1. pok, grmenje: jek topova, groma; pušaka smrtni jekovi
2. glas: zvona slave i jek im odjekuje
3. krik bolečine, žalosti: ranjenik bi u snu bolnim -om prekinuo tišinu
4. razcvet: pokret ulazi u svoj jek; biti u jeku mladosti, u jeku rada, proljeća; u punom jeku
5. -om jeknuti glasno zaihteti; ni jeka ni zveka grobna tišina
Dostopnost
Dostopnost