lûd lúda lúdo, dol. lûdī -ā -ō, komp. lȕđī -ā -ē
1. neumen, blazen: biti lud za čim, za kim; -a kuća, glava, sreća; nisam više tako lud
2. silovit: -a želja; vjetar je bivao sve luđi veter je postajal vse silovitejši, hujši
3. nor: najesti se -ih gljiva biti prismojen; od luda popa luda i molitva delo je takšno, kakršen je človek, ki ga opravlja; obećanje ludom radovanje obljube se samo norec veseli