mȑčiti -īm, mȑči, mȑčāh -āše, mȑčen
I.
1. črniti, temniti: bol mu mrči lice; mrčiti obraz sramotiti se, nakopavati si sramoto
2. ekspr. pisati, pisariti: moje bilješke mrčim trkimice
3. mrčiti pušku streljati, vojskovati se; mrčiti puškom koga ubiti koga s puško; ne mrči gaća kad kovati nećeš ne začenjaj, če ne misliš končati
II. mrčiti se
1. mazati se, črniti se
2. sramotiti se
3. mrščiti se, mrgoditi se: gazda se mrčio ako ga nije na pragu pričekala žena
Dostopnost
Dostopnost