• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nafàka ž (t. nafaka, ar.)
1. kar je človeku usojeno pojesti na tem svetu: sudeno mu je da još živi, nije mu još nestalo -e
2. živež
3. usoda, božja volja: otjerali me Madžari na vješala, konopac pukao i eto božja nafaka



Vir: Srbskohrvatsko-slovenski slovar - Janko Jurančič

Komentiraj slovarski sestavek