sîn m, mn. sȉnovi sinóva sin: rođeni sin; mamin sin; tatin sin; sin ljubavi; sin prirode; duhovni sin; đavolji, kučkin, kurvin sin; bludni = rasipni = izgubljeni sin; božji sin; goli sinovi zgod. hrabri borci čete Zeke Buljubaše v I. srbski vstaji; imanje će preći s oca na -a; vjerni sinovi svoje domovine
Dostopnost
Dostopnost