collar1 [kɔ́lə] samostalnik
ovratnik; komat; ogrlica; (pasji) navratnik

tehnično čep, mašilnik, obroč(ek), kolut, prirobnica; ustje rova; pena (na pivu)


against the collar težaven (opravek)
collar work težko delo
out of a collar brezposeln
in collar zaposlen
to slip the collar izmuzniti se, uiti
up to the collar do vratu, do grla
to get hot under the collar razsrditi se, pobesneti



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek