• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

imperative [impérətiv]

1. pridevnik (imperatively prislov)
ukazovalen, oblasten; nujen, obvezen
slovnica velelen

2. samostalnik
slovnica velelnik, imperativ; nuja, obveza



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek