lock3 [lɔk]
1. prehodni glagol
zakleniti, zaklepati (tudi up)
zapreti, zakleniti (in, into v)
zavirati (kolesa), okleniti, oklepati, obdajati (hribi), objeti (koga); stisniti (čeljusti), prekrižati (roke); tesno povezati, pričvrstiti; spraviti ladjo skozi zatvornico (up, down navzgor, navzdol po kanalu)
2. neprehodni glagol
zakleniti se, zaklepati se; zapreti se, zapirati se; zaplesti se; biti blokiran; dati se obračati z blokiranjem prednjih koles; pluti skozi zatvornice
to lock the door against s.o. zakleniti se pred kom
locked zagozden, blokiran, tesno objet
figurativno to lock horns with spreti se s kom
to lock the stable door after the horse has been stolen po toči zvoniti