practice1 [prǽktis] samostalnik
običaj, navada, splošna raba, običajen postopek; urjenje, vaja; praksa, izkustvo; opravljanje česa, (zdravnikova, advokatova) praksa, pacienti, stranke, klientela
pravno postopek, pravila postopka
množina spletkarjenje, spletke
tehnično ravnanje, tehnika dela
practice time čas za trening (avtomobilske dirke)
practice run vožnja za trening (avto)
practice alarm poskusni alarm
practice ammunition municija za vajo
aeronavtika practice flight poskusni let
in practice imeti prakso, biti v vaji, praktično
it is my practice to navajen sem, da
to make a practice of imeti navado, da
practice makes perfect z vajo se doseže popolnost
out of practice ne imeti prakse, biti iz vaje
to put in(to) practice izvesti, praktično uporabiti
it was then the practice tedaj je bilo v navadi