proper1 [prɔ́pə] pridevnik
pravi, primeren, prikladen (for za)
dostojen, spodoben, neoporečen, korekten (vedenje itd.); svojski, lasten (to komu, čemu)
točen, eksakten, natančen; sam, pravi, v ožjem smislu (običajno za besedo Slovenia proper ožja Slovenija)
pristojen (oblast)
britanska angleščina , pogovorno temeljit, dober, pravi (npr. udarci, lopov)
slovnica lasten (proper name lastno ime)
astronomija lasten (gibanje)
grboslovje v naravnih barvah
arhaično lep
in the proper place na pravem mestu
at the proper time o pravem času
all in its proper time vse ob svojem času
if you think (it) proper če (to) smatraš za primerno
matematika proper fraction pravi ulomek
it is proper spodobi se
in the proper sense of the word v pravem smislu besede
I am proper glad sem zares vesel