rasp [ra:sp]
1. samostalnik
rašp(l)a, strgača, ribežen; debela pila (za les); rašplanje; piljenje, strganje
2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(na)ribati, rašplati, stružiti
figurativno (raz)dražiti, raniti, poškodovati; napraviti neprijeten vtis na, vznemiriti; ostrgati krušno skorjo; vreščé izustiti; praskati (o violini), hreščati, vreščati
to rasp one's nerves iti na živce
to rasp off (away) the bark ostrgati drevesno skorjo