rattling1 [rǽtliŋ]

1.
samostalnik
žvenket(anje), rožljanje, ragljanje, drdranje; klepetanje; graja


rattling in the throat hropenje

2.
pridevnik
rožljajoč, drdrajoč, žvenketajoč, klopotajoč

pogovorno hiter, živ, živahen; oster; odličen, izvrsten, izreden, famozen


a rattling good dinner (wine) izvrstna večerja (vino)
a rattling good car odličen avto
at a rattling pace v zelo hitrem tempu
a rattling wind oster veter

3.
prislov
silno; nenavadno, čudovito



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek