recipience, recipiency [risípiəns(i)]
1. samostalnik
sprejemnik, kdor kaj sprejme, recipient; koristnik, obdarovanec
kemija recipient (posoda)
to be the recipience of s.th. sprejeti kaj (from od)
2. pridevnik
sposoben za sprejemanje, sprejemljiv, dovzeten, dojemljiv, receptiven
Dostopnost
Dostopnost