reflect [riflékt]
1. prehodni glagol
odsevati, odbijati (svetlobo, zvok, toploto), reflektirati; (o zrcalu) odražati, zrcaliti; metati (npr. krivdo, dobro ali slabo luč, madež itd.) (on s.o. na koga)
biti v čast (sramoto); ukriviti, nazaj zviti, upogniti; premisliti, razmisliti, premišljevati (o čem)
to be reflected in zrcaliti se v
the book reflects the ideas of the century v knjigi se zrcaljo ideje stoletja
his grief is reflected in the music he wrote at that time njegova globoka žalost se zrcali, se odraža v glasbi, ki jo je tedaj komponiral
to shine with reflected light figurativno sijati v slavi koga drugega
2. neprehodni glagol
premišljevati, premisliti; odbijati se, odražati se; neugodno se izraziti, prezirljivo (škodljivo) govoriti (upon o)
to reflect credit on s.o. čast delati komu
to reflect on imeti slab učinek, slabe posledice za, metati slabo luč na, kopičiti očitke na
she reflected on my conduct grajala je (imela je pripombe za) moje vedenje
his failure would reflect on us njegov neuspeh bi imel posledice tudi za nas
their behaviour reflects on their upbringing njihovo vedenje meče slabo luč na njihovo vzgojo
this reflects none too favourably on them to jih ne kaže v dobri luči
Dostopnost
Dostopnost