refuge [réfju:dž]
1. samostalnik
zatočišče, pribežališče, zavetišče (from pred)
zavetišče v gorah; azil
figurativno pomožno sredstvo, izhod, rešitev; cestni ulični prometni otok (za pešce, ki gredo čez cesto, ulico)
house of refuge zavetišče (prek noči)
to seek refuge in flight iskati rešitev v begu
to take refuge with najti zavetje pri
to take refuge in a lie (in lying) zateči se k laži
to take refuge from boredom in reading v dolgočasju najti zatočišče v branju
2. prehodni glagol
(redko) dati komu zavetje ali zatočišče
neprehodni glagol
(redko) iskati zavetje (zatočišče)