requisition [rekwizíšən]
1. samostalnik
zahteva, pismeni opomin; uraden poziv; (potrebni) pogoj; iskanje, povpraševanje (po)
vojska rekvizicija, zasežba, odvzem (proti plačilu)
to call into requisition rekvirirati, zaseči
these goods are in (constant) requisition to blago se (stalno) zahteva, je (stalno) iskano
to put in requisition prisilno vzeti, si nabaviti; rekvirirati
2. prehodni glagol
zaseči, rekvirirati, napraviti (izvesti) rekvizicijo; staviti zahtevo, zahtevati; iskati, povpraševati (for po)