rout1 [ráut]
1. samostalnik
hrupna množica, krdelo, tolpa
poetično četa; pretep, izgred, zmeda, gneča; divji, brezglavi beg poražene vojske, poraz
arhaično velika večerna družba ali zabava, reduta
to put to rout vojska poraziti in pognati v beg, popolnoma uničiti
2. prehodni glagol
vojska uničiti, razbiti, poraziti, pognati v divji beg