ruin1 [rúin] samostalnik
razvalina, kup ruševin, ruševina, podrtija; razpad, propad(anje), razsulo, rušenje, uniče(va)nje, ugonabljanje; zlom, poguba; onečaščenje; trpljenje
figurativno onemogočenje, izjalovitev, spodlet, vzrok propada
množina razvaline, ruševine, ostanki
in ruins v ruševinah, podrt, razrušen
blue ruin slab gin (vrsta brinovca)
to be the ruin of s.o. uničiti koga
he will be the ruin of me on bo moja poguba
he is but a ruin of his former self (what he was) on je le senca tega, kar je bil
to bring to ruin povzročiti propad (uničenje, pogubo), privesti do propada
to be on the brink (verge) of ruin biti na robu propada
to fall to ruins razpasti v razvaline (ruševine)
to go (to run) to ruin razpasti; konec vzeti
to lay in ruins spremeniti v ruševine, v razvaline
to lie in ruins biti v razvalinah
to tumble into ruin razpadati v ruševine
Dostopnost
Dostopnost