runaway [rʌ́nəwei]
1. samostalnik
ubežnik, dezerter, begunec; pobegli konj; (po)beg (tudi ljubimca)
2. pridevnik
pobegel, bežeč, ubežen, ki je na begu; preplašen, zablodel; z lahkoto dobljen
ekonomija podvržen hitrim spremembam (o cenah)
a runaway couple parček, ki je pobegnil od doma
runaway inflation nezadržna inflacija
runaway marriage poroka pobeglega parčka
runaway match poroka po ugrabitvi (neveste)
a runaway ring pozvonitev (na hišni zvonec) šaljivca, ki nato pobegne
runaway soldier dezerter
to give s.o. a runaway ring pozvoniti pri kom in zbežati