satisfy [sǽtisfai]
1. prehodni glagol
zadovoljiti (koga), ugoditi (komu); nasititi (koga), potešiti (glad); dati zadovoljstvo; odstraniti (sum, dvom, strah); prepričati (of o)
zagotoviti (that da)
izpolniti (pričakovanja, prošnjo); popraviti (krivico)
pravno odškodovati (koga), izplačati (koga), poravnati (dolg); zadostiti (obveznostim)
2. neprehodni glagol
zadovoljiti, biti zadovoljiv, ne biti pomanjkljiv
cerkev delati pokoro
to satisfy doubts razpršiti dvome
to satisfy one's curiosity utešiti, nasititi svojo radovednost
to satisfy the examiners napraviti izpit z zadostnim uspehom
I am satisfied that he is wrong prepričan sem, da on nima prav
to rest satisfied zadovoljiti se
Dostopnost
Dostopnost