scant [skænt]
1. pridevnik (scantly prislov)
komaj zadosten; pičel; omejen, nezadosten; redek; pomanjkljiv
arhaično skop, varčen
scant measure pičla mera
scant of breath nadušljiv
that was scant consolation to je bila slaba tolažba
2. prehodni glagol
arhaično skopo oskrbeti s potrebščinami, zanemarjati, skopariti (z), stiska(ri)ti (z)
arhaično omejiti