shank [šæŋk]
1. samostalnik
goleno, noga od kolena do gležnja, noga; krak; pecelj; nogavica brez stopala, nogavičnik; trup stebra; držaj (orodja); os (ključa, sidra itd.); ravni del trnka; ozki srednji del podplata (pri čevlju)
pogovorno začetek, konec
in the shank of the afternoon v poznem popoldnevu
it's just the shank of the evening večer se je ravno šele začel
to go on Shank's mare (pony) figurativno iti peš, pešačiti
2. prehodni glagol
to shank it pešačiti, iti peš
neprehodni glagol
(= shank off) (o cvetu) odpasti zaradi gnitja peclja