shriek [šri:k]
1. samostalnik
vrišč, vik, krik (strahu, bolečine); žvižg; vreščanje, krohot(anje)
shrieks of laughter vreščanje od smeha, vreščeče smejanje
to give a shriek zavreščati, krikniti
shriek-mark sleng klicaj
2. neprehodni glagol
vreščati, kričati, vpiti, (za)žvižgati; krohotati se
prehodni glagol
zakričati (kaj), zavpiti, reči kaj z vreščečim glasom; (o vetru) tuliti, žvižgati
to shriek with laughter vreščati od smeha
to shriek o.s. hoarse nakričati se do hripavosti
to shriek out zavreščati, zakričati (kaj); kričé alarmirati
Dostopnost
Dostopnost