silent [sáilənt]
1. pridevnik (silently prislov)
molčeč, tih, nem; ki se ne izgovarja (o črki); brezšumen; miren; ki ne govori (about o)
(o vulkanu) nedelujoč
medicina latenten, brez simptomov
silent butler figurativno posoda za odpadke
silent consent tiho soglašanje, tiho privoljenje (pristanek)
silent film, ameriško silent movie nem film
silent grief nema bolečina
silent letter jezikoslovje nema črka
a silent man molčeč človek
the silent system kaznilniški red, po katerem zapornikom ni dovoljeno govoriti
silent partner ekonomija tihi družabnik
silent service pogovorno mornarica, ameriško služba na podmornici
silent voter ameriško, politika volilec, čigar odločitev ni znana
to be silent molčati (on, upon o)
be silent! molči!
history is silent upon it zgodovina molči o tem
to be as silent as death molčati kot grob
2. samostalnik
nem film
Dostopnost
Dostopnost