solace [sɔ́ləs]
1. samostalnik
tolažba, uteha; (o)lajšanje (in v, to za)
razvedrilo, osvežilo
she found solace in religion našla je uteho v veri
2. prehodni glagol
tolažiti, tešiti; razvedriti; (o)lajšati
to solace grief lajšati gorje
to solace o.s. with s.th. tolažiti se s čim
Dostopnost
Dostopnost