sparkle [spa:kl]
1. samostalnik
iskrenje, iskra; blišč, blesk, bleščanje, sijaj; živahnost
2. neprehodni glagol
iskriti se, svetiti se, bleščati se, blesteti (tudi figurativno)
peniti se (o pijači), musirati
their conversation sparkles with wit njihov pogovor se iskri od duhovitosti
his eyes sparkled with anger oči so se mu (za)iskrile od jeze
the stars sparkle zvezde se bleščijo
to sparkle out sleng onesvestiti se
Dostopnost
Dostopnost