spire2 [spáiə]

1.
samostalnik
koničast vrh zvonika (stolpa, strehe, drevesa); strm, koničast vrh; vsak predmet, ki se proti vrhu zoži v konico, v iglo; poganjek; steblo; veja (rogovja); konica, jezik (plamena itd.)


2.
neprehodni glagol
poganjati, dvigati se v višino; zožiti se v konico, šiliti se

prehodni glagol

opremiti s konico, ošiliti, okoničiti



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek