spire2 [spáiə]
1. samostalnik
koničast vrh zvonika (stolpa, strehe, drevesa); strm, koničast vrh; vsak predmet, ki se proti vrhu zoži v konico, v iglo; poganjek; steblo; veja (rogovja); konica, jezik (plamena itd.)
2. neprehodni glagol
poganjati, dvigati se v višino; zožiti se v konico, šiliti se
prehodni glagol
opremiti s konico, ošiliti, okoničiti
Dostopnost
Dostopnost