splitting [splítiŋ]

1.
pridevnik
zelo močan, hud; bliskovit


a splitting farce burka, da bi človek počil od smeha
an ear splitting scream krik, ki gre skozi ušesa
a splitting headache hud, neznosen glavobol

2.
samostalnik
(raz)cepitev (of the atom atoma)



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek