splutter [splʌ́tə]
1. samostalnik
zmedeno, brezzvezno govorjenje; nesmisel; prepir(anje); prasket(anje) (masti na ognju, sveče ipd.)
2. neprehodni glagol & prehodni glagol
hitro, nerazumljivo, razburjeno govoriti; pljuskati, brizgati (o vodi)
avtomobilizem , aeronavtika hreščati, "kašljati"; cvrčati, sikati, prasketati (mast, sveča)