spout1 [spáut] samostalnik
dulec, kljun, ustnik, nos (lonca, vrča, posode itd.); (odtočna) cev; nosna odprtina kita; močan curek vode; izliv; (redko) pljusk, naliv dežja; majhen slap, kaskada; drča

zgodovina poševna cev, po kateri se spuščajo predmeti na določeno mesto (zlasti v zastavljalnici)

figurativno zastavljalnica


up the spout izčrpan, v veliki stiski, v škripcih; zastavljen
to go up the spout pogovorno biti zastavljen v zastavljalnici



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek