stray1 [stréi]
1. samostalnik
(domača) žival, ki je zašla, zablodila, se izgubila; brezdomec, klatež
množina radio atmosferske motnje
pravno premoženje umrlega, ki pride v last države, ker ni dediča; blago brez lastnika
waifs and strays otroci brez doma, ptički brez gnezda
2. pridevnik
zablodel, ki je zašel, se izgubil, brezdomen; osamljen, posamezen, poedin, tu pa tam kateri; raztresen, razmetan, razkropljen, ki se najde tu pa tam, ki se javlja od časa do časa; slučajen
a stray dog zatečen pes
a stray remark slučajna opazka
one or two stray customers eden ali dva slučajna (osamljena) odjemalca
Dostopnost
Dostopnost