stricken [stríkən]
1. pretekli deležnik od to strike
2. pridevnik
udarjen, zadet; prizadet; ranjen (zlasti žival)
figurativno potrt, žalosten; utrujen; zvrhan, zvrhano poln
a stricken field figurativno bojišče
a stricken heart ranjeno srce
stricken with fever vročičen
a stricken measure of corn zvrhana mera žita
poverty stricken osiromašel, osiromašen
terror-stricken prestrašen
town stricken with pestilence mesto, v katerem razsaja kuga
well stricken in years sključen od starosti
Dostopnost
Dostopnost