sublime1 [səbláim]
1. pridevnik (sublimely prislov)
vzvišen, dostojanstven, ki vzbuja spoštovanje s strahom; plemenit; veličasten, čudovit, grandiozen, majestetičen; nenavaden, najvišji, skrajen (drznost, neznanje); silovit; (često ironično) popoln, kompleten
with sublime contempt z vzvišenim prezirom
a sublime idiot popoln (kompleten) idiot
sublime indifference popolna, skrajna brezbrižnost
sublime thought vzvišena misel
sublime scenery čudovita pokrajina
sublime tempest silovit vihar
2. samostalnik
the sublime kar je vzvišeno, vzvišenost; (redko) višek, vrhunec
the sublime of folly višek norosti
Dostopnost
Dostopnost