supreme [sju:prí:m]
1. pridevnik (supremely prislov)
najvišji, vrhovni, glavni, največji; zadnji, poslednji, smrtni; neomejen, skrajen; (o kakovosti) prvovrsten, odličen, dovršen, izvrsten; (čas) odločilen, kritičen
supreme authority najvišja oblast
supreme baseness skrajna nizkotnost, podlost
supreme courage največji pogum
Supreme Being religija Bog
Supreme Court Vrhovno zvezno sodišče (v ZDA)
Supreme Court of Judicature Vrhovno sodišče za Anglijo in Valizijo
the supreme command vojska vrhovno poveljstvo
supreme end najvišje dobro
supreme hour poslednja (smrtna) ura
supreme master of painting dovršèn slikar
the Supreme Pontiff papež
supreme sacrifice najvišja žrtev, žrtvovanje življenja
Supreme Soviet Vrhovni sovjet
to reign supreme neomejeno vladati
2. samostalnik
kdor je najvišji
figurativno vrhunec, višek
the supreme of folly višek norosti