sweeping [swí:piŋ]
1. pridevnik (sweepingly prislov)
ki se tiče pometanja
figurativno poln poleta, zanosen; obsežen, prostran; daljnosežen; splošen, absoluten; radikalen, temeljit; velik (uspeh); silovit (veter)
a sweeping measure radikalen ukrep
to speak too sweepingly govoriti presplošno, preveč generalizirati
2. samostalnik
pometanje
množina smeti; (zaničljivo) izvržek, sodrga
the sweeping (of the gutter) figurativno izmečki (gošča) družbe