swoop [swu:p]
1. samostalnik
nenaden napad iz višine (ptice roparice)
figurativno nepričakovan napad; racija; policijski pogon
at one swoop na mah, naenkrat, kot bi trenil
2. prehodni glagol (večinoma swoop up)
zgrabiti, pograbiti; nenadoma napasti in odnesti
neprehodni glagol (tudi swoop down)
zviška planiti (orel itd.), navaliti (on, upon na)
figurativno izvesti racijo
Dostopnost
Dostopnost