taboo [təbú:]
1. samostalnik
tabu; posvečena, sveta, prepovedana stvar ali oseba; prepoved; nedotakljivost; prekletstvo (v Polineziji)
to put s.th. under taboo proglasiti kaj za tabu
2. pridevnik
svet, posvečen; nedotakljiv, prepovedan, tabu; zloglasen; izključen, izobčen
3. prehodni glagol
proglasiti za tabu, prepovedati; prekleti; izobčiti, izključiti
such talk is tabooed in good society takšno govorjenje ni dopuščeno v dobri družbi
Dostopnost
Dostopnost