tearing [tɛ́əriŋ]

1.
pridevnik
trgajoč; ki se hitro (lahko) strga (blago); divji, besen, podivjan, silovit; drveč, nagel

pogovorno sijajen, krasen, prvovrsten, "prima"


a tearing rage divja besnost (jeza)

2.
prislov
divje, besno


tearing strength trgalna trdnost



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek