tearing [tɛ́əriŋ]
1. pridevnik
trgajoč; ki se hitro (lahko) strga (blago); divji, besen, podivjan, silovit; drveč, nagel
pogovorno sijajen, krasen, prvovrsten, "prima"
a tearing rage divja besnost (jeza)
2. prislov
divje, besno
tearing strength trgalna trdnost