terrace [térəs]
1. samostalnik
arhitektura terasa
geologija povišana površina zemije, terasa; vrtna terasa; vrsta hiš na strmini, na pobočju; ime ulice na taki strmini; altana, pomol; ravna streha na hiši
ameriško zelenica (sredi široke ceste)
2. prehodni glagol
narediti kot teraso, dati obliko terase, razporediti v terasah
terraced roof ravna streha
3. pridevnik
terasast