tincture [tíəkčə]
1. samostalnik
poetično barva; barvilo
kemija , medicina tinktura, alkoholni izvleček
figurativno niansa, nadih, zunanja podoba; sled (of česa)
poseben okus, priokus; primes
tincture of iodine jodova tinktura
he has a tincture of English manners ima le površne angleške manire
red tincture kamen modrih
2. prehodni glagol
(rahlo) (po)barvati
figurativno dati videz
figurativno prepojiti, prežeti (with z)
his manners are tinctured with pride njegove manire imajo nadih ošabnosti