torpid [tɔ́:pid]
1. pridevnik (torpidly prislov)
otrpel, otopel, odrevenel; brezčuten, apatičen; okoren, neumen hromeč
zoologija ki spi zimsko spanje
2. samostalnik
Torpids množina veslaške tekme (regate) med kolidži v Oxfordu; čoln ali veslač v tem tekmovanju