tug [təg]
1. samostalnik
poteg, povlek, trzaj, trzanje, vlečenje; napor, napenjanje, muka, velik trud; hud (duševni) boj
figurativno huda borba (for za)
vrv, veriga za vlečenje:
navtika vlačilec (parnik)
tug of war šport vlečenje vrvi, (tudi figurativno)
to give a tug at močno vleči, potegniti
2. prehodni glagol
močno vleči (kaj), potegniti, trzati
navtika vleči (z vlačilcem)
neprehodni glagol
vleči, potegniti (at za)
(redko) napenjati se, mučiti se, garati; boriti se (for za)