tug [təg]

1.
samostalnik
poteg, povlek, trzaj, trzanje, vlečenje; napor, napenjanje, muka, velik trud; hud (duševni) boj

figurativno huda borba (for za)

vrv, veriga za vlečenje:

navtika vlačilec (parnik)


tug of war šport vlečenje vrvi, (tudi figurativno)
to give a tug at močno vleči, potegniti

2.
prehodni glagol
močno vleči (kaj), potegniti, trzati

navtika vleči (z vlačilcem)

neprehodni glagol

vleči, potegniti (at za)

(redko) napenjati se, mučiti se, garati; boriti se (for za)



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek