twine [twáin]
1. samostalnik
močna vrvica; sukanec; navijanje, sukanje; sukan ali spleten del; navoj, preplet; klobčič; vozel
2. prehodni glagol
sukati (nit), plesti (venec itd.); prepletati, vplesti, vpletati; oviti, obseči, objeti (z rokami); oviti (about, around okoli)
neprehodni glagol
preplesti se; spojiti se; oviti se (round okoli)
botanika viti se (kvišku)
she twined her arms round his neck ovila mu je roke okrog vratu