twinge [twindž]
1. samostalnik
(nenadno) zbadanje, ščipanje, trganje; ostra bolečina
a twinge of conscience grizenje vesti
a twinge of toothache ostra zobna bolečina
2. prehodni glagol
zbadati, ščipati, (z)bosti, trgati, boleti
neprehodni glagol
čutiti zbadanje, ostro bolečino
my side twinges bode me v boku
his conscience twinged him vest ga je grizla (pekla)
Dostopnost
Dostopnost