• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

twinkling [twíŋkliŋ]

1. samostalnik
svetlikanje, bleščanje, migljanje, migotanje; mežikanje
fizika iskrenje, scintilacija
figurativno hip, trenutek

in a twinkling, in the twinkling of an eye, in the twinkling of a bedpost v hipu, kot bi (z očesom) trenil

2. pridevnik
bleščeč, iskreč se; mežikajoč; migotajoč, utripajoč



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek