• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

unison [jú:nizən]

1. samostalnik
glasba enoglasje; interval ene oktave; skladnost; soglasnost , (tudi figurativno)
harmonija

in unison with v soglasju z

2. pridevnik
glasba enoglasen



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek