universal [ju:nivə́:səl]
1. pridevnik
splošen, občen, splošno razširjen (veljaven); univerzalen; svetoven
zastarelo ves, cel, totalen
universal opinion splošno mnenje
universal genius univerzalen genij
universal language svetovni, univerzalni jezik
universal legatee glavni, univerzalni dedič
universal suffrage splošna volilna pravica
to meet with universal applause naleteti na splošno odobravanje
2. samostalnik
splošnost
filozofija splošen pojem; splošno načelo
množina splošni pojmi, univerzalije
Dostopnost
Dostopnost