unsound [ʌnsáund] pridevnik (unsoundly prislov)
nezdrav, bolehen; slab, pomanjkljiv (blago); črviv, trhel, gnil (sadje, les); napokan; zmoten (argument), neosnovan, neverodostojen; nesiguren, nezanesljiv, nesoliden
unsound of (ali in) mind slaboumen, neprišteven, duševno bolan
unsound sleep nemirno spanje
unsound ice napokan led
unsound doctrine zmoten nauk
to be unsound in faith biti krive vere