• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

upbraiding [ʌpbréidiŋ]

1. samostalnik
očitek, očitanje, graja(nje), karanje

2. pridevnik (upbraidingly prislov)
grajalen, grajajoč, karajoč, očitajoč



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek